Spolna vzgoja II

Kaj ženske potrebujejo, da jim je v spolnosti prijetno in lepo, in kaj si želijo? In kako neoliberalne kapitalistične strukture v svojem patriarhalnem jedru temu nasprotujejo? To sta vprašanji, ki povezujeta prvi dve v nizu predavanj-performansov. 

V Diagnozi se ustvarjalke lotevajo vaginizma* in bolečih spolnih odnosov, ki jih po nekaterih raziskavah izkuša tudi do 40 odstotkov žensk. Desetletja po seksualni revoluciji (hetero)spolni odnos za večino pomeni vaginalno penetracijo. Ob tem pa številne ženske trpijo bolečine in pri nekaterih je penetracija popolnoma onemogočena. Vaginizem in boleči spolni odnosi so povezani z zakrčenostjo mišic medeničnega dna. Kako družbene silnice napenjajo mišice medeničnega dna pri ženskah in ali je tu sploh kaj prostora za užitek? 

S predavanjem-performansom Consentire se ustvarjalke podajajo na območje seksualnega soglasja, o katerem najpogosteje govorimo predvsem v povezavi z njegovo odsotnostjo in posilstvom. V zvezi s tem primanjkuje spolne vzgoje, ki bi šla onkraj tega ter konkretno in telesno razmišljala, kakšne so seksualne prakse, ki se gibljejo v območju soglasja. Pogosto so namreč polne nesporazumov, dvomov in preizpraševanja o (lastnih) mejah ter odražajo razmerja moči v družbi in (ne)avtonomnost žensk pri uveljavljanju spolnih pravic v seksu, ki je soglasen.

*Vaginizem velja za najhujšo spolno motnjo pri ženskah. Gre za krč mišic medeničnega dna, zaradi katerega je popolnoma onemogočena vaginalna penetracija, četudi si je ženska želi.