Poslednji kanček fikcije (Ab.ob17h)

Gre za slovit prizor iz Nove zaveze: Jezus se, potem ko ga mučijo in ubijejo, prikaže apostolom in Tomaž mu v živo rano vtakne prst. To je dokončni dokaz za telesno vstajenje in torej za to, da je Jezus dejansko Kristus, Mesija, Božji sin.

Toda težava pri tem prizoru je, da ga sploh ni bilo. Janez sicer poroča o srečanju, vendar dotik v njegovem pričevanju ni omenjen. Mogoče je torej, da začetek krščanske vere temelji na praznini.

Kaj je vera, kaj prepričanje, kaj resničnost? Boris Nikitin je znan po strastnem, pogosto kvirovskem spoprijemanju s konstruiranjem resničnosti in identitete. Številna njegova dela se gibljejo po večpomenski črti med dokumentom in ponaredkom, med telesno izkušnjo in sanjsko utvaro. Z igralcem Primožem Bezjakom, skupino laikov in zborom bo tokrat raziskoval področje upora, znotraj katerega bodo ustvarili gotovost in iznašli svet.

Režija: Boris Nikitin
Igra: Primož Bezjak
Zbor: Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani